Zdravniki županu Jankoviću nalili čistega vina o sežigalnici v Ljubljani

Jure Klobčar

Člani delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje nevarnosti onesnaženega okolja ter pridruženi zdravniki UKC Ljubljana odločno nasprotujejo načrtovani gradnji sežigalnice odpadkov v Ljubljani.

Opozarjajo, da bi projekt predstavljal veliko zdravstveno tveganje za prebivalce prestolnice in širše regije. Že leta 2024 je Strokovni svet UKC Ljubljana Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opozoril, da bi sežiganje odpadkov v Ljubljani škodljivo vplivalo na zdravje ljudi.

Tako majhni, da prodrejo v krvni obtok

Po navedbah zbornice se pri sežiganju odpadkov v ozračje sproščajo številni toksični elementi, rakotvorni prašni delci PM, dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki.

Posebej problematični so prašni delci PM2,5, ki po vdihu prodrejo globoko v pljuča, najmanjši med njimi pa lahko celo v krvni obtok. To lahko sproži sistemska vnetja in poškoduje različne organe, vključno z možgani.

Zdravniki opozarjajo, da prebivalci mest s sežigalnicami pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji, poleg tega pa dihanje onesnaženega zraka poveča tveganje za astmo, kronični bronhitis, bolezni srca in ožilja, kot sta možganska in srčna kap, prezgodnjo demenco, alergije, dermatitise, pri otrocih pa tudi za prirojene nepravilnosti ter motnje v razvoju pljuč in možganov.

Zrak v Ljubljani v letu ubije 250 ljudi

Po podatkih Evropske agencije za okolje iz leta 2025 je Ljubljana po kakovosti zraka zasedla šele 709. mesto med 761 evropskimi mesti. Slabšo kakovost zraka ima le približno sedem odstotkov evropskih mest.

Posledice so po navedbah zdravnikov že vidne. Otroci v Ljubljani pogosteje obolevajo za astmo kot drugod po Sloveniji, odrasli pa imajo več primerov pljučnega raka. Ob obdobjih povečane onesnaženosti se poveča tudi število obiskov urgence zaradi poslabšanja pljučnih in srčno-žilnih bolezni.

Zaradi onesnaženega zraka v Ljubljani vsako leto prezgodaj umre okoli 250 ljudi. To pomeni, da je v Ljubljani vsaka deseta smrt prezgodnja in posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku.

Visok dimnik, enak problem

Načrtovana sežigalnica bi letno sežgala približno 130.000 ton odpadkov oziroma 400 ton na dan, iz več slovenskih regij, kar pomeni odpadke za približno 1,35 milijona prebivalcev Slovenije.

Zdravniki poudarjajo, da je Ljubljanska kotlina zaradi geografskih in meteoroloških razmer izrazito neprimerna za takšno napravo. V zimskih mesecih namreč pogosto prihaja do temperaturnih obratov, zaradi katerih onesnažen zrak ostaja ujet nad mestom.

Po njihovem mnenju tudi načrtovani 220-metrski dimnik problema ne bi rešil, saj bi dim sežigalnice še vedno vsaj dva tedna ostal ujet pod temperaturnim obratom. Poleg tega je plast temperaturnega obrata lahko debela tudi več sto metrov, zato bi onesnaženje, ki ne bi prebilo njenega vrha, prav tako ostalo ujeto v kotlini.

Čiste sežigalnice ni. Že izračuni Energetike Ljubljana kažejo, da bi bili izpusti delcev PM2,5 iz načrtovane sežigalnice do 30-krat višji od izpustov iz novega plinskega kotla v Mostah.

Projekt bi poleg tega povečal tudi promet tovornih vozil skozi Ljubljano, saj bi bilo treba odpadke vsakodnevno voziti iz večjih slovenskih mest, pepel pa nato odvažati naprej, deloma celo v tujino.

Za ljudi pred profitom

Zdravniki opozarjajo še, da bo sežiganje odpadkov zaradi zaostrovanja evropskih okoljskih standardov in vključitve sežigalnic v sistem trgovanja z emisijami CO₂ v prihodnje vse dražje. Po njihovem mnenju se projekt tudi ne sklada z idejo krožnega gospodarstva, zelenega prehoda ali podnebno nevtralnega mesta.

Zdravniki od vlade in pristojnega ministrstva pričakujejo, da koncesije ne bosta podelila podjetju, ki bi sežigalnico gradilo v Ljubljanski kotlini. “Ta je najgosteje naseljeno območje v Sloveniji, hkrati pa ima zaradi geografske lege in meteoroloških razmer izrazito neugodne pogoje za sežiganje odpadkov – verjetno ene najslabših v Evropi,” so še poudarili.