Regres 2026: Vse kar morate vedeti o vaših pravicah na delovnem mestu

Profimedia

Ko delavci slišijo besedo regres, se večini smeh razširi do ušes. Dodatek za letni dopust ni nekakšna nagrada, ki jo delodajalec izplača zaradi naklonjenosti delavcem, temveč je zakonska pravica vsakega delovnega razmerja, v katerem ima delavec pravico do letnega dopusta. Vezan je na zaposlitev po pogodbi o zaposlitvi, se pravi ne obstaja v čisto vsakem delovnem razmerju (denimo honorarnem).

Višina regresa

Delodajalec mora izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2026 minimalna plača v Sloveniji znaša 1.481,88 evra, zato je to tudi zakonski minimum regresa, razen če kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali interni akt določa več. V javnem sektorju je za leto 2026 polni regres določen višje, in sicer 1.630,07 evra, kar znaša 110 odstotkov minimalne plače.

Regres mora biti izplačan najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Kasnejše izplačilo je mogoče samo če je delodajalec nelikviden in če tak zamik dovoljuje kolektivna pogodba. V tem primeru je skrajni rok 1. november. 

Dobim regres tudi, če dopusta ne izkoristim?

Veliko ljudi misli, da regres dobijo le, če dopust dejansko izkoristijo, a to ni res.  Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta, ne na to, ali si dopust že koristil. Delavec je do regresa upravičen tudi, če je bil dalj časa odsoten zaradi bolezni ali iz drugega razloga dopusta še ni izrabil.

Če delavec ni zaposlen celo leto, praviloma ne dobi celega regresa ampak sorazmerni del – dvanajstino za vsak mesec zaposlitve. Kaj pa pri krajšem delovnem času? Če delavec dela krajši delovni čas, mu praviloma pripada sorazmerni del regresa glede na obseg zaposlitve. Izjema so primeri, ko je ta delovni čas krajši po posebnih predpisih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ali starševskega varstva. Takrat delavcu pripada celoten regres, kot če bi delal za polni delovni čas.  

Kje so najbolj radodarni?

Med najbolj radodarnimi pri regresih ostajajo banke. OTP banka je zaposlenim marca izplačala 2830 evrov bruto, medtem ko je NLB regres določila pri 2791 evrih neto. Enako visok regres (2791 evrov neto) bodo prejeli tudi zaposleni v Zavarovalni skupini Sava in Generali Slovenija. V Zavarovalnici Triglav pa višino določajo po kolektivni pogodbi – ta znaša 75 odstotkov povprečne plače v podjetju.

Sašo Bizjak / Večer

Delež je lahko nedenaren

Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine določa, da mora biti regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače izplačan v denarju, medtem ko lahko delodajalec znesek nad tem pragom izplača tudi v nedenarni obliki. Pri tem mora biti takšna oblika delavcu dejansko uporabna – omogočati mora nakup širokega spektra osnovnih življenjskih potrebščin, njena vrednost pa mora biti enakovredna denarnemu izplačilu. Regres je torej lahko delno izplačan kako drugače, vendar le, če to dopušča kolektivna pogodba dejavnosti.

Profimedia

Davki, večkratna izplačila in kazni

Regres ima posebno in ugodnejšo davčno obravnavo. Regres se kot pravica iz delovnega razmerja ne všteva v davčno osnovo do višine stotih odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Kar je nad to mejo pa se všteva v davčno osnovo. Tudi pri prispevkih se spremlja meja stotih odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače. Če je regres izplačan v več delih, se ob naslednjem oziroma zadnjem izplačilu preveri skupni znesek in naredi ustrezen poračun. Zato pri višjih regresih bruto in neto nista vedno enaka. 

Regres se delavcem lahko izplača tudi v več obrokih, ne zgolj v enkratnem znesku. Se pa vsak znesek šteje kot izplačilo regresa. Če je regres izplačan postopoma, se ob zadnjem izplačilu sešteje celotni znesek, potem pa se na podlagi tega obračuna dohodnina. Če skupni znesek regresa ne preseže 100 odstotkov povprečne plače, akontacije dohodnine in bremenilnih prispevkov ni treba plačati.